Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz ) in atomskim številom 29. Je mehka, voljna in gnetljiva kovina z zelo visoko toplotno in električno prevodnostjo. Sveže izpostavljena površina čistega bakra ima rožnato oranžno barvo. Baker se uporablja kot prevodnik toplote in električne energije, kot gradbeni material in kot sestavina različnih kovinskih zlitin, kot recimo s srebrom v nakitu, kupronikelj za izdelavo pomorske opreme in kovancev in konstantan za merilnike in termočlene v termometrih.

Baker je ena redkih kovin, ki se v naravi pojavlja neposredno kot uporabna kovina. To je imelo za posledico zelo zgodnjo uporabo po svetu, začenši z osmim tisočletjem pred našim štetjem. Par tisoč let kasneje je bil baker prva kovina, ki so jo talili iz sulfidnih rud (okoli 5000 pr. n. št.) in tudi kot prva kovina, ki so jo vlivali v kalup (okoli 4000 pr. n. št.). Kasneje, okoli 3500 pr. n. št., so ga namerno zlivali z drugo kovino, kositrom, ter tako pridobivali bron.

Spojine, ki jih pogosto najdemo, so bakrove (II) soli, ki pogosto dajejo modre ali zelene barve mineralom, kot so azurit, malahit in turkiz, in ki so jih v preteklosti pogosto uporabljali kot pigmente.

Baker, ki se uporablja v stavbah, običajno za kritino, oksidira in tvori zeleno patino. Baker se včasih uporablja v dekorativni umetnosti, tako v svoji osnovni kovinski obliki kot v spojinah in pigmentih. Bakrove spojine se uporabljajo kot bakteriocidi, fungicidi in sredstva za zaščito lesa.

Baker je bistven za vse žive organizme kot prehranski mineral v sledovih, ker je ključna sestavina encimskega kompleksa citokrom c oksidaze. Pri mehkužcih in rakih je baker sestavni del krvnega pigmenta hemocianina, ki ga je v ribah in drugih vretenčarjih nadomestil z železom kompleksiran hemoglobin. Pri ljudeh baker najdemo predvsem v jetrih, mišicah in kosteh. Odraslo človeško telo vsebuje med 1,4 in 2,1 mg bakra na kilogram telesne teže. V Wikipediji